Domov > Teden za življenje 2024 > Nagovor 28. nedelja med letom

Nagovor 28. nedelja med letom

Nekega dne je mlad fant prišel k svojemu staremu očetu in ga prosil, naj gre z njim na ribolov. Dedek, ki je bil kovač, je rekel: Takoj, ko končam s podkovanjem teh dveh konj, bom šel s teboj. Otrok se je začel sprehajati po kovačiji. Dedek ga je opozoril, naj se ne dotika podkev, ker so bile nekatere zelo vroče. Toda ko mu je bil obrnjen hrbet, je deček eno vzel v roke. Ker je bila vroča, jo je takoj spustil in ob tem zavpil. Dedek je slišal fantov krik. Si se poškodoval? je vprašal. Ne, se je zlagal deček. Si prepričan? Da. Če te boli, ti lahko pomagam. Ne, z mano je vse v redu. Torej si nisi opekel roke? Ne. Če se nisi, kako to, da si jo tako hitro spustil? Ni trajalo dolgo, da sem jo pogledal, je bil odgovor. Ni potrebno veliko časa, da nekaj pogledaš in potem vržeš – kot nam kaže današnja Jezusova zgodba. V evangeliju je mladenič vprašal Jezusa: Gospod, kaj moram storiti, da bi dosegel večno življenje? Očitno je, da je že prej postavil drugo vprašanje, če ne Jezusu, pa nekomu drugemu. To vprašanje se je glasilo: Kaj je smisel življenja? Odgovor na to vprašanje je: pridobiti večno življenje. To sta dve najpomembnejši vprašanji v življenju. Večina od nas si je v mladosti zastavljala podobna vprašanja. Morda si jih ne zastavljamo več? Tu smo, na vlaku življenja, ki nas nezadržno pelje naprej, in zdi se, da z vedno večjo hitrostjo, vendar nas ne zanima več, kam je vlak namenjen. Zakaj je tako? Morda smo tako zaposleni s prtljago ali zabavami in motnjami, da preprosto nimamo časa za te zadeve? Ali pa smo tako kot mladenič, ki je prišel k Jezusu, ugotovili, da je nevarno postavljati takšna vprašanja? Ozračje, v katerem živimo, ne spodbuja tovrstnega spraševanja in razmišljanja. Duhovna vprašanja so redko tema pogovora pri večerji ali celo v intimnih pogovorih med prijatelji. Ljudje se bolj posvečajo delu, družinskim težavam ter političnim in gospodarskim vprašanjem današnjega časa. Pogovori o moralnih vrednotah in duhovnih prepričanjih so redki. Pravzaprav so bolj ali manj tabu. Smo praktični ljudje. Želimo odgovore in ne težav. Moralne in duhovne zadeve so težka vprašanja.. Jezus je na mladeničevo vprašanje odgovoril takole: Upoštevaj zapovedi. In mladenič je rekel, da jih upošteva. Toda za Jezusa je bilo izpolnjevanje zapovedi le minimum. Videl je, da je ta mladenič sposoben več. Pravzaprav je bil sposoben veličine. Zato mu je rekel: “Če hočeš biti popoln, prodaj, kar imaš, daj denar ubogim, potem pa pojdi in hodi za menoj. Mladenič je stal na robu novega vznemirljivega sveta. Vendar je takoj spoznal, da ne more vstopiti v ta novi svet, ne da bi se poslovil od svojega starega sveta. Okleval je. Razmišljal je o tem. Pogledal je nazaj na stari svet in začel tehtati stvari, ki jih zapušča. Nenadoma je ugotovil, da tega ne more storiti. V starem svetu je bilo preveč stvari, ki jih je imel rad in si jih je želel. Zato je zavrnil Jezusovo povabilo. Nekateri ljudje niso pripravljeni opustiti niti ene od svojih starih vrednot, da bi pridobili nove. Če se bojimo izgubiti užitke starega sveta, ne bomo nikoli okusili radosti novega. Jezus od nas zahteva najboljše, tako kot je to storil od mladeniča. Ne dovoli nam, da bi pristali na kaj manj. Izziv – če želiš biti popoln – je namenjen tudi nam. Vendar pa se lahko stvar, ki jo bomo morali žrtvovati, da bi sprejeli ta izziv, pri vsakem od nas razlikuje. Pogledati moramo v svoje srce in ugotoviti, čemu bi se morali odpovedati, da bi se nanj odzvali. Naša prisotnost tukaj vsako nedeljo nas postavlja pred ta velika vprašanja. Spominjamo se, da je življenje romanje v večno Božje kraljestvo. Poslušamo Božjo besedo in prejemamo evharistijo. Ne smemo pa pozabiti, da je odrešenje vedno Božja zasluga. Tisti, ki zaupajo vase in v svoje imetje, ne morejo biti nikoli odrešeni. Tisti, ki zaupajo v odrešilno moč in odrešujočo Božjo ljubezen, lahko svobodno vstopijo v odrešenje. Dragi bratje in sestre! Kako potrebno je, da človek stalno išče ravnotežje med dobrinami, pri čemer je temeljnega pomena osebni odnos do dobrin: Bogastvo ni nujno debela denarnica: tudi med premožnimi so, ki imajo odprto srce in roko za bližnjega in Gospod blagruje njihovo dobroto. Uboštvo ni nujno revščina: tudi med revnimi so, ki hlepe po bogastvu in bi bili zaradi majhne koristi pripravljeni hudo prizadeti drugega. Ni ubog tisti, ki nima, ampak tisti, ki nikoli nima dovolj. Ob mislih današnje Božje besede je morda še najbolj prav, da prosimo, da bi nam bla dana razumnost, po kateri nam lahko prihaja vse dobro. Ob zaključku tedna za življenje mi prihaja misel, da se je za življenje, kljub vsem njegovim grenkostim in trpljenju, ki smo ga deležni iz dneva v dan, potrebno boriti. Kajti v življenju so dnevi, ki so vredni spomina. So dogodki, ki nam ostanejo v spominu za vedno in so ljudje, ki delajo ta svet boljši in lepši. Naj geslo letošnjega tedna za življenje ne izgine iz misli našega vsakdana, kajti korajža velja.

Anže Cunk

Share This