“Napeljem k njej mir kakor reko”
(Iz 66,12)
Obljuba miru, ki je bila dana Hčeri Jeruzalemski, kakor prerok imenuje Božje ljudstvo, se je za vse človeštvo uresničila najprej v Mariji, Božji materi. Ko je ona v polnosti sprejela Božjo besedo, da je ta v njej postala učlovečeni Božji Sin, in ko je zanj kot mati z vsem srcem skrbela, ji je on daroval svoj mir. Daroval ji je in še danes daruje izobilje svojega miru tistim, ki ga sprejmejo, ki sprejmejo skrivnost njegovega trpljenja in njegovega vstajenja in ji dajo ves prostor v svojem življenju. Po njih se še danes izpričuje, da »če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12, 24). Mir je sad daritve, podarjenosti. Po tem miru kličejo danes mladi, kličejo družine, kliče slovenska stvarnost, kličejo evropske in širše mednarodne povezave. Vsak osebno je v tem slovenskem času in prostoru poklican, da z Marijo in vsemi svetimi tudi on postaja Novi Jeruzalem, preustvarjeno človeštvo, »ljudstvo življenja«(EŽ 6).
s. Mirjam Cvelbar