“V ljubezni ni strahu – resnična luč že sveti”
(prim. 1 Jn 2;4)
Nad nami sije velika luč. Četudi je naše nebo zastrto z oblaki in mrak pokriva našo zemljo, je vendar visoko na našem nebu Luč, ki z neugasljivo močjo sije in z blago svetlobo ožarja globine. Nad nami je ljubezen našega Boga. Nad nami je veliko hrepenenje nebeškega Očeta, da bi vsak človek spoznal njegovo dobroto in v njej našel smisel in srečo in vso polnost življenja. To Očetovo hrepenenje nam sije po Obličju njegovega učlovečenega Sina, po ljubezni, ki nam jo je on izkazal do konca, na križu, in po radosti njegovega vstajenja, ki izpričuje, da ljubezen nikoli ne mine. Zato »naj živimo ali umrjemo, smo Gospodovi«. Nič nas ne more ločiti od njegove ljubezni. V njej nam prihaja moč, s katero zmagujemo strahove. V njej je upanje prihodnosti za vsakega človeka.
s. Mirjam Cvelbar