“Kako je lepo upanje, ki mi ga daje Bog”
(J. Kranjec)
Posnetek pesmi Kako je lepo upanje
Avtor: Janez Kranjec, izvaja moški pevski zbor župnije Šentjernej
Tako se glasi pesem, ki jo je organist z Notranjske ustvaril leta 1993 in jo poje moški zbor, ki je s tem tudi prebudil željo, da bi bilo ponešeno to lepo, najlepše upanje na vse ljudi. V preizkušnjah trpljenja in temi stisk nam je tudi danes podarjeno upanje na naše osebne poti in poti narodov. Upanje presije vso stvarnost. Rojeva se iz luči, ki prihaja od zgoraj. Tiho sije, ko so videti dlani prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je dar Boga, dar Gospodove križane ljubezni, njegove povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo. V upanju to pričakujemo.