Misel, »Veseli pa se resnice,« iz hvalnice ljubezni (1Kor 13,1-13) nas vabi k molitvi, delu, razmišljanjem in pogovorom v dneh letošnjega tedna za življenje. Apostol Pavel nam v hvalnici približuje blagodejna dejstva dejavne božje ljubezni. Tako smemo, ob izbrani misli iz nje, reči, da moremo le v luči Gospodove ljubezni pogumno, nesebično in z veseljem sprejeti resnico.
Ob svetopisemski besedi, kateri najprej želimo prisluhniti in jo premišljevati nas skuša nagovoriti tudi spremljajoča podoba. Z osrednjim likom sedeče deklice seveda neposredno ne odraža vsebine izbrane Gospodove besede, temveč nas tiho vabi k razmišljanju o njej. Takšna kot je, je izraz življenja, ki ni samo sebi zadostno, temveč odprto. Tudi resnici. Liki, barve, ploskve in črte, ki sliko sestavljajo v preprost likovni govor, kažejo lahko tudi na človeka, ki želi biti skupaj z Besedo in ki postaja v blagosti njene luči Bogu razpoložljiv.
Misel o resnici ni lahka. Ni cenena. Zato je njen sad veselje v Gospodu. – Se deklici zastavljajo vprašanja izbire, odpovedi, križa,…? Ali v objemu luči in v trdni povezanosti z Besedo zre v skrivnost ognja, ki naj bi se že razplamtel (Mt 3,11; Lk 10,49) in sprejema zanjo odmerjeni in dopuščeni duhovni boj? Tudi to je milost. Velika milost in dar. Gospod nas ustvarja prosojne in svetle. Čiste in rodovitne. Zdravi oko in čisti pogled. Daje nam dar razločevanja in nas napolnjuje s svojim veseljem.
Po tej milosti se v nas utrjuje vera, budi upanje in vnema ljubezen. Ogenj in luč slednje osvetljuje tudi dar očetov in mater. Po svoji besedi življenja in kruhu evharistije zanj ter z njihovim sodelovanjem nam Gospod resnično želi dati mnoštvo rojstev in obilje življenja v sicer umirajoči deželi.
Lojze Čemažar, akad. slikar