“Studencev močnih, čistih sem željan”
(F. Balantič)
Zemlja človeških odnosov je žejna močnih, čistih studencev podarjenosti in sprejetosti.
Podarjeno nam je življenje in v njegovem izviru, v samem začetku, je že vsa moč in bogastvo življenjske radosti. Ko išče svojo pot v svet, more življenje tudi preko ovir narasti v slap daritve.
Zemlja srca je žejna močnih, čistih studencev ljubezni.
Njena skrivnost, skrivnost ljubezni, je njena tišina, s katero vstopa v človeško bivanje in ga v žgoči suši duha obdari z blagostjo odpuščanja.
Zemlja naroda je žejna močnih, čistih studencev, polnih Luči. Pritekajo iz Srca, ki se veseli z veselimi in joka z jokajočimi, ki vriska z otroškim vriskom in poje pesem hrepenenja s hrepenečimi in nosi sonce za vse ljudi.
Kako lepo bo, kako lepo je, kadar se že danes ta zemlja v spoznanju svoje žeje skloni k močnim, čistim studencem in zajame v svoje dlani vodo Življenja.