Kateheza za birmance

»DA BO MOJE RAZMIŠLJANJE VREDNO PREJETIH DAROV« (Mdr 7,15)

1. MOLITEV IN UVOD V SREČANJE

Voditelj: Najprej ti je bilo podarjeno življenje. Bog je hotel, da si. Da obstajaš. Da živiš.
Gospod pravi:

»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal;
preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil,
(te postavil za preroka narodom).« (Jer 1,5)

»Glej, na obe dlani sem te napisal.« (Iz 49,16)

Najprej te je v svet, v življenje, poklicala Njegova ljubezen. Bog te je ljubil prvi, še preden so se starši zavedli, da si. Bog je ljubezen in o tem govori tudi tvoje življenje.

Lahko molimo skupaj:

»Zares, ti si ustvaril moje ledvice,
me stkal v materinem telesu.
Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen,
čudovita so tvoja dela,
moja duša to dobro pozna.
Moje kosti niso bile skrite pred tabo,
ko sem bil narejen na skrivnem,
stkan v globočinah zemlje.
Moj zarodek so videle tvoje oči.« (Ps 139,13-16)

Pesem: Hvali svojega Boga

2. DAROVANJE

Za voditelja: Najprej smo prejeli dar življenja. Sedaj razmišljamo naprej, kaj vse smo prejeli v življenju – do sedaj. Kaj vse nam je bilo darovano. Pogovorimo se, od koga smo te darove prejeli. Pogovorimo se, ali so izraz ljubezni, kakšen je bil njihov namen. Kako nam je bilo, ko smo prejeli dar?

(Mladi lahko naštejejo karkoli, tudi darila za rojstni dan. Karkoli – vsak dar ima neko svojo vrednost in namen. Pri tem pazimo, opozorimo, če je imelo kakšno napačen namen – npr. da bi me kdo pridobil zase ipd.)

Osnova za pogovor: – Darove smo prejeli od drugih ljudi, od staršev, prijateljev, sorodnikov, sosedov, učiteljev, od Boga… Govorijo nam o tem, da je nekdo mislil na nas, se nas spomnil, nas ima rad.
Vprašajmo se še, komu sem jaz kaj v življenju podaril. Zakaj? S kakšnim namenom? – Darovanje je izraz ljubezni, prijateljstva, skrbi za drugega. Prinaša veselje. Odločim se, da nekaj dam drugemu, ne ker bi moral, ali samo zato, ker je prav, ampak ker ga imam rad, ker mu želim dobro. Ker razumem njegovo trpljenje, stisko in razumem, da lahko nekaj storim. Darujem, ker želim deliti veselje. Nekaj svojega darujem, dam od sebe. Darujem sebe, darujem ljubezen.
Kaj lahko darujem? – se vprašajmo še enkrat. Preberimo priliko o Usmiljenem Samarijanu (Lk 10,30-35). Pogovorimo se, kaj je daroval. Daroval je svoj čas, svojo pozornost, skrb, vino, olje, živinče, kar je imel s seboj; svoje načrte, saj se je ustavil in jih spremenil, jih dal na drugo mesto. Daroval je svoje srce, ljubezen, ki jo je nosil v sebi. Daroval je sebe, ker je dal drugega na prvo mesto. To je ljubezen. To je darovanje. Kdo je bil bolj srečen od ljudi, ki so šli mimo? Komu bi rad bil podoben?

– Gospod ti je dal vse, kar potrebuješ, da si podoben Samarijanu. Dal ti je vse, kar potrebuješ za srečno življenje. Po vsem kar ti je daroval, ti sporoča, da te ima rad. Poleg prej naštetega ti je dal razum in sposobnost razmišljanja, dar odločanja, dar ljubiti, verovati, upati, vztrajati, premagati samega sebe… Dar razumeti, kaj je dobro in kaj ne. Tako kot ti govori v srcu, ko zreš dela ljubezni med ljudmi, ko zreš naravo kot Njegovo delo, ki ti govori o Bogu, o Njegovi ljubezni do nas, tako ti govori preko prej naštetih darov. Razmišljanja, odločanja, spomina, vesti,… Preko vsakega daru vstopa v tvoje življenje in ti želi razodeti svojo ljubezen. Želi pa tudi, da si njen posrednik naprej. Vsak dar, ki ti ga je dal, nosi dvojno sporočilo. Po njem Bog prihaja k tebi in po tebi k ljudem in po njem ti lahko prihajaš k Bogu. Po vsakem daru lahko odkrivaš Božjo ljubezen, po vsakem daru jo lahko deliš naprej. Samarijan je bil posrednik Božje ljubezni, ki jo je najprej sam spoznal v svojem srcu. Bolj ko jo je živel, bolj jo je razumeval, bolj je postajal podoben Njemu, Gospodu.
Darovi niso sami sebi namen, naše življenje ni prazno, ni samo sebi namen. Ustvarjeno je bilo iz ljubezni in ustvarjeno je bilo za ljubezen. Podarjeno ti je bilo, da bi ga ti naprej daroval. Razmišljal, se spominjal, upal, veroval, našel načine, da bi ljubezen, ki si jo ti najprej prejel, jo prejemaš, jo prepoznal, delil med druge. Kajti ljubezen je, Bog je. »Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog.«

– Gospod ti daje samega sebe, da bi v tvojem srcu vedno zmagovala ljubezen.Zmagovala ves egoizem, lenobo, napuh, brezbrižnost… zmagovala vsak greh in vse slabosti, ki bi te odvračale od tega, da bi svoje življenje upodobil po ljubezni, da bi se daroval, da bi bil srečen; vsak dvom, da je to mogoče. Gospod je prvi prehodil pot ljubezni, darovanja. In bilo je zame, da bi zmogel tudi jaz. Živeti v polnosti. Se darovati. Upati. Se veseliti. Jezus je vztrajal do konca. Do križa. Do smrti. Takrat, ko je Gospod najbolj trpel, ti je najbolj izkazal svojo ljubezen. Ne ustrašimo se, ko bomo trpeli, ko bo težko. Jezus nam prav takrat želi nekaj povedati, izkazati svojo ljubezen do konca. Prav tam tudi nas čaka vstajenje in novo življenje, kot nam je to pokazal s svojim življenjem. Kdor z Njim živi, se z Njim daruje do konca, doživlja resničnost besed, da »ljubezen vse upa, vse zmore, vse prenaša in nikoli ne mine.« Doživlja vstajenje in novo življenje.

3. SKLEPNA MOLITEV

Pojdimo v cerkev, pred Gospoda. Preberimo še enkrat odlomek o Usmiljenem Samarijanu. Po trenutku tišine poslušajmo, zapojmo pesem: Nihče ne ljubi te kot jaz.

Po trenutku tišine nadaljujmo:
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje.« »Vi ste moji prijatelji.« (Jn 15,13) – je rekel Gospod.

Večjega daru ne bomo v življenju prejeli, kot je Gospodova ljubezen;
in iz večjega daru v življenju ne moremo živeti, ne ga posredovati naprej.
»Bog je ljubezen.«
Naj moje mlado življenje z veselim darovanjem, vedno bolj govori o tem.

Pesem: Darujem ti, ljubezen

Pripravila: s. Simona Kovačec, SL