Pasti v razmišljanju mladih so, da je vse, kar imam, samoumevno oz. mi v bistvu mora pripadati. Hvaležnost ostaja prevečkrat pozabljena, s tem pa tudi vsi darovi izgubljajo svojo pravo vrednost. Mimogrede spregledam, kakšno bogastvo nosim s sabo. Imam roke, s katerimi lahko objamem prijatelje. Imam noge, s katerimi lahko hitro pridem do sočloveka v stiski. Imam dober vid, da lahko opazim težave bližnjega. Potrpežljivo lahko poslušam vsakogar, ki se želi pogovarjati z mano. Lahko delim nasvete, se smejim, razmišljam, se učim… Vse zmorem, ker mi je bilo darovano nešteto stvari. Vsak dan sem globoko hvaležna za vse, kar imam. Podarjen mi je nov dan, nova priložnost, da storim kaj dobrega, da rastem in se notranje bogatim. V življenju me najbolj veseli, da sem deležna Gospodove ljubezni, da me vodi tja, kjer me potrebuje. Hvaležna sem za notranji mir in srečo, ki mi ju daje vera Vanj. Gradim trdne temelje. Z dneva v dan se spreminjam. Oblikujem se z dogodki, izzivi, prejeto besedo, molitvijo. Darujem in skušam popraviti svoje slabosti, da bi bila vredna življenja, ki mi je zaupano.
Mojca Obran – absolventka medicine
Da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov je pa zelo globok stavek…Ob tem so me asociacije popeljale v tok slednjih misli…
-V življenju moramo nadzorovati naše misli, ker vse izhaja iz njih…Najprej se nam porodi misel, ki jo ubesedimo in na koncu udejanimo. Človek lahko na zunaj deluje popolnoma drugače kot pa misli v notranjosti, vendar v tem primeru njegova dejanja niso iskrena…Če uskladimo misli in dejanja na način kakršnega nas uči Božja beseda in Gospod, potem bo naše življenje polno…. Misel, rojena v srcu, prinese toplo besedo, ki jo lahko podpremo še z ljubeznivim dejanjem. Takšen način bo vedno dobro poplačan. Skratka, nadzorujmo naše misli – naj bodo tople, prijetne, ljubeče, radostne, vesele, dobronamerne, iskrene in naj prihajajo iz srca – potem bomo resnično vredni prejetih darov…
Barbara Kozoderc – mlada zdravnica
Iztok, kako ti razmišljaš ob letošnjem naslovu 20. Tedna življenja »Da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov«?
IZTOK: Torej… moje razmišljanje o naslovu… Da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov zame pomeni, da bi s svojimi mislimi, besedami in dejanji, z dobrim namenom, trudom in veseljem do življenja upravičil darove, ki sem jih prejel od Boga. Da bi darove in čas in energijo namenil dobremu in da v zavedanju tega, da ne zmorem vsega ne bi odklonil, da storim tisto, kar zmorem.
Kaj pa je zate tisto dobro v življenju, za katero je vredno in dobro nameniti vse?
Dobro je zame tisto, kar je namenjeno človeku in ne samemu sebi. Je tisto kar me izpolnjuje, mi daje smisel in mi daje priložnost da se česa novega naučim in osebnostno zrastem. Dobro je tisto, kar mi omogoča, da sem sam dober. To je lahko le iskreno druženje s prijatelji, družino, skavtstvo, študij ali pa dobro delo v pravem pomenu besede.
In kaj je zate slabo, česar se je potrebno z vsemi močmi tudi izogibati?
Slabo je zame tisto, kar me ne izpolnjuje ampak siromaši in me dela slabega. Zame je to zapravljanje časa za nesmiselne stvari. Pa tudi medosebni odnosi, ki niso taki, kot bi si želel ali pa v njih ne zmorem biti tak kot sem v resnici.
In, kaj bi rekel za na konec? Pomembno je razlikovati v življenju, izbirati pravo pot v življenju, Gospodovo. Svoje življenje oblikujemo s tem. Iztok, kaj se tebi kot mlademu študentu zdi najpomembnejše v življenju mladega človeka?
Najpomembnejše se mi zdi najti svoje poslanstvo in smisel v tem kar počneš in najti srečo v prijateljih, delu, doživetjih ne pa v materialnih stvareh. Potem je lažje vztrajati na pravi poti tudi takrat, ko ni vse, kot bi si želel.
In kakšno vlogo ima v tem pogledu v tvojem življenju vera? Gospod?
Gospod je tisti, ki me opomni, ko hodim po napačni poti, da lažje spoznam, katera je prava. On me vedno znova uči, da je vsaka stvar, vsaka preizkušnja za nekaj dobra, čeprav se vsaj na začetku ne zdi tako. To kar mi manjka, je le zaupanje.
Iztok Rozman – študent medicine
“Da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov,” je letošnji naslov Tedna za življenje.
1. Kako razumeva vsak od vaju ta stavek Božje besede, ko razmišlja o svojem življenju?
Tamara: Zavedati se moramo in znati videti prejete darove. Ter biti za njih hvaležni. Tomaž: In jih tudi živeti ter deliti z drugimi. To pomeni, da si kristjan tudi v svojih dejanjih izven Cerkve – npr. pomagaš tistim ljudem, ki jim je manj dano, ki potrebujejo tvojo pomoč.
2. Kaj prepoznavata, da vama je bilo darovano doslej na vajini skupni poti? Za kaj sta najbolj hvaležna? Se vama zdi pomembno? Če lahko povesta, zakaj?
Ne samo do sedaj, vsak dan nama je darovano ogromno stvari, trenutkov, misli, za katere sva neizmerno hvaležna Njemu. Hvaležna sva, da sva se sploh spoznala in “našla”. Najbolj pa sva hvaležna, da znava skupaj živeti. To naju navdaja s pogumom, da se ne bojiva težkih obdobij v življenju. Ko imaš ob sebi osebo, ki te dopolnjuje in izpolnjuje, postanejo lepi dogodki nepredstavljivo doživetje. Življenje dobi poseben smisel.
3. Sedaj vama je darovan zakrament sv. zakona. Tudi vidva sta s tem izbrala Gospoda, Božjo ljubezen, za temelj svojega skupnega življenja. Kako vidita svojo prihodnost, ko lahko živita, črpata iz tega daru?
Z zakramentom sv. zakona sva potrdila najino ljubezen še pred Bogom. In s tem sva prejela še Božji blagoslov. To pove vse.
Tamara in Tomaž Petrun – mladoporočenca
Teden za življenje letos nosi naslov “DA BO MOJE RAZMIŠLJANJE VREDNO PREJETIH DAROV”, to je stavek Božje besede, vzet iz Knjige Modrosti 7,15. Tri vprašanja zate:
Kaj ti pove ta stavek? V katero smer popelje ta Božja beseda tvoje razmišljanje?
Ob tem stavku začnem takoj razmišljati o darovih, ki sem jih prejel v svojem življenju. Začnem se spraševati ali sem bil dovolj hvaležen, da sem jih prejel ali pa se mi prejeti darovi zdijo samoumevni. Mislim da je za vsak dar potrebno biti hvaležen, ga spoštovati, se truditi da bi vsak dar lahko delili z drugimi.
Za katere darove v življenju si najbolj hvaležen in zakaj?
Predvsem sem najbolj hvaležen za ljubezen v mojem življenju. Prav vsako vrsto ljubezni, ki sem jo prejel ali izkazal drugim. Preko ljubezni lahko najdem srečo in menim da je prav ta dar temelj za srečno življenje. Prvo ljubezen v mojem življenju sem seveda prejel od staršev ter vseh, ki so mi pomagali pri mojem odraščanju. Čeprav se nam včasih ne zdi, naši starši delajo stvari iz ljubezni do nas in zato bi jim morali biti hvaležni, ter jim z enako, če ne večjo mero vračati za njihov trud in žrtvovanje.
Kakšno mesto ima po tvojem mnenju razmišljanje v življenju mladega človeka, srednješolca. Razmišlja veliko, malo, se prilagaja… Kakšna je tvoja izkušnja?
Osebno razmišljam zelo dosti, rad razmišljam, saj lahko s tem vedno pretehtam kaj je dobro in kaj slabo. Sicer pa imam rad kakšne “oddihe” kjer se lahko popolnoma sprostim in pozabim prav na vse skrbi. V vlogi srednješolca ogromno razmišljam o šoli, o tem kako bo vplivala na moje bodoče življenje. To je včasih tudi stresno, saj me pogostokrat kaj skrbi. Skratka menim, da je vedno dobro razmisliti o življenju, pretehtati kaj je najboljše zase in za druge in poskusit to uresničit.
Z vrstniki podobnih misli kot jaz, sem se srečal predvsem na “mladinskih srečanjih”, ki jih imamo v naši cerkvi, kot nekakšen srednješolski verouk, le da se samo pogovarjamo in skupaj razmišljamo o različnih stvareh. Rad hodim na ta srečanja, saj se mi zdi, da sem drugje malo oddaljen od načina razmišljanja drugih.
Martin Fras – maturant
“Da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov.”
Gospod, ki poznaš vsako mojo misel, pomagaj mi, da bom najprej v mislih ter nato v besedah in dejanjih znala živeti v hvaležnosti za vse prejete darove; da se Ti bom znala vedno zahvaljevati za to, kar imam; da se bom ob vsakem uspehu zavedala, da to ni le moje delo, ampak me v vsakem trenutku spremljaš in vodiš Ti.
Mirjam Šolar – dijakinja