Ne zavrzi življenja
Geslo letošnjega Tedna za življenje Ne zavrzi življenja me vabi, da ponovno ovrednotim življenje. Vabi me, da se ponovno osredotočim na stvari, osebe, ki mi pomagajo hoditi po poti Zveličanja. Pomembno je, da se ob tem zavedamo minljivosti in kratkosti zemeljskega življenja, s to naravnanostjo so nekatere odločitve lažje, kot pa bi bile, če bi živela le za izkoristek tega trenutka. Zdi se mi, da se v zadnjem obdobju svet osredotoča na čim večjo storilnost, izkoristek, stremenje k lastnim ciljem in udobju, pozabljamo pa na našo končno skupno usodo. Večkrat slišim od starejših, ko se ozirajo v življenju nazaj, da ne obžalujejo, da niso kupili tega ali onega, da si niso nagrebli še več materialnih dobrin. Pogrešajo, da niso izkoristili priložnosti za gradnjo prijaznejših odnosov, izraze ljubezni, da niso svoj čas usmerjali v trud za dobro, da v prepirih niso zmogli videti preko svojega ponosa. Žal jim je, da so spregledali potrebe sočloveka, družine in nenazadnje ustvarjali nezadovoljstvo okrog sebe in zase.
V hitrem tempu mlade družine, se moram večkrat ustaviti in svoje življenje pogledati skozi lupo večnosti, tako nekatere skrbi kar postanejo nebistvene. Nenazadnje se mi zdi tudi res pomemben poudarek gesla, na katerega me je nagovorilo razmišljanje moje hčerke prvošolke, ki pravi, da njej geslo Tedna za življenje Ne zavrzi življenja pomeni, da ne gledamo ves čas risank, temveč gremo v naravo in občudujemo Stvarstvo. Če jo povzamem, bi lahko tudi rekli, da ne zavrzimo delo Stvarnika, ki nas je ustvaril kot dar. Vabim vas, da skupaj razmislimo, kako lahko ohranjamo življenje, Stvarstvo in ga še naprej spoštujemo kot dar.
Mojca Tuta
Začetek novega življenja, ko se združita moška in ženska spolna celica. Nastane edinstven dedni zapis, ki je neponovljiv. Je bil, je in bo, v našem srcu in pri Bogu. Ne zavrzi ga, saj ravno Bog preko Marije uči, sem s tabo, pa čeprav se zdi pot nemogoča. Potrebno je le ljubiti in zaupati. Ko se bitjece rodi nam zastane dih. In kaj, če je to bitjece tako edinstveno, da to lahko vsi opazijo. Bolan otrok je znamenje Boga, da ima tudi za njega Bog načrt, pa čeprav se nam zdi nerazumljiv.
V življenju človek doživi veliko različnih stvari. Srečo, veselje in tudi padce in udarce. Tudi tukaj nas Bog kliče in kaže pot. Tudi On je padel, da bi nam lahko pokazal kako vstati, kako ni potrebno, da zavržemo vse, ampak ponovno vstanemo in hodimo po poti posvečenja naprej.
Vsak trenutek imamo možnost izbrati življenje, izbrati Njega in izbrati pot v ljubezni.
Ko pa se pot končuje in nas čaka še zadnji del, ostanemo sami v njegovem naročju. Kot vedno imamo tudi takrat dve poti, izbrati dobro ali slabo. Tudi tukaj nam je dal zgled, v katerem ga lahko posnemamo in po Njem hrepenimo. Prepustiti Stvarniku, da se izpolni njegova volja in na tej poti darovati vse Njemu v čast in slavo.
Ne zavrzimo trenutkov, ki nas oblikujejo. Ne zavrzimo odločitev, ki se jih ne da popraviti. Ne zavrzimo ljubezni, ki nas čaka, da jo sprejmemo in delimo naprej v vsakdanjih odnosih. Ne zavrzimo življenja, ki ga daje Bog in le On je tisti, ki ve kdaj je čas, da se srečamo z Njim iz obličja v obličje.
Mojca in Marko Mejak
Ob letošnjem geslu: Ne zavrzi življenja razmišljam o povezanosti zaupanja s hvaležnostjo, da je vse življenje dar in si tudi priznam, da je vse, kar sem in kar imam podarjeno in se tega tudi iskreno veselim.
Sem žena, mati, babica v zrelih letih. Ko se spomnim mladosti in rojstva svojih otrok, čutim, da me je edino Božja previdnost vodila, da nisem klonila pod pritiskom zdravnikov in okolice, da bi v petem mesecu nosečnosti prekinila življenje svojima otrokoma. Ne glede na to, kako se je nosečnost končala, sem se z odločitvijo” za življenje” osvobodila dvomov in začutila notranji mir.
Prepričana sem, da se je že v mladosti potrebno zavedati enkratnosti in veličine življenja. Ponuja nam namreč toliko možnosti in priložnosti, ki pa so osrečujoča le skupaj z odgovornostjo in čuječnostjo.
Kajti preveč boleča bi bila spoznanja v starosti, da smo živeli prazno in izgubljeno.
Če razmišljam širše, mi zavračanje življenja pravzaprav pomenijo vsa dela neljubezni ali opustitve dobrega. Mnogokrat so to malenkosti, ki me oddaljujejo od bližnjih in od Boga. Olajšajmo si sobivanje in dobrohotno širimo resnico o svetosti življenja.
Marjeta
Življenje je dragoceno, a obenem tudi krhko. Je Njegov dar in zato smo povabljeni, da ga spoštujemo in varujemo ne glede na to kakšen je naš odnos z Njim. Še posebej, da mu ne odrečemo spoštovanja v najbolj skrivnostnih trenutkih.
Če ravno veliko že vemo o življenju, vse od spočetja naprej ter preko lepih dogodkov in tudi težkih trenutkov vse do prehoda v večnost, smo povabljeni, da tega vedenja ne zlorabimo. Raziskujmo, premišljujmo in delimo to vedenje drug z drugim, da nam bo v osebno rast in v pomoč pri osebnih in skupnih odločitvah.
Večkrat smo v skušnjavi, da na dogajanje gledamo samo v luči danega trenutka, še posebej, ko gre za trpljenje. Življenje pa je sestavljeno iz mnogih trenutkov in če nanj zremo spoštljivo in celostno vedno lahko najdemo razloge upanja. Vse to pa je lažje, če v srcu dobro mislimo in smo drug drugemu v oporo.
Opogumljamo se lahko tudi z besedami, ki so nas nagovorile pri pripravi letošnjega Tedna za življenje »NE ZAVRZI ŽIVLJENJA«.
David