Razmišljanje za mlade

Gospod me s to besedo vabi v ljubezen, v darovanje. V hojo za Njim, v življenje po Njegovem zgledu. Vabi me storiti korake naprej v ljubezni do Njega in do bližnjega, onkraj vsega, kar me ovira, do bratov in sester, saj je v tem smisel in veselje, polnost mojega darovanja življenja Bogu, Gospodu, in ljudem. Tako, prosim, da bi moglo moje življenje (z Njim) vedno bolj govoriti o Božji ljubezni in prisotnosti med nami, da je Gospod vstal in živi ter bi svetil v meni, v nas in med nami ter se dotikal src ljudi.

»V ljubezni ni strahu,« ni strahu pred nenehnim vzponom na goro ljubezni, odpuščanja, darovanja, od koder »resnična Luč že sveti« in mi osvetljuje ter razsvetljuje pot ljubezni.

Kam pa Gospod s svojo besedo vabi tebe? Katere korake v življenju, v srcu storiti?

Njegovo življenje mi kaže pot. Gospod je Pot in Kažipot. »Resnična luč že sveti.«
To luč vstajenja gledam, Njega Vstalega, ki je zmagal vsako mojo temo, vsako šibkost, zlo, krivico in greh, smrt. Ljubljeno obličje Gospoda na križu, ki se daruje zame, da bi lahko jaz živela in ljubila; ki ga lahko spremljam na Njegovi poti v Jeruzalem, kako hodi iz kraja v kraj ter ozdravlja, dela čudeže, govori o skrivnosti Božjega kraljestva, o življenju Božjih otrok, oznanja Očeta; se daruje zame. Njegovo obličje je Luč na poti mojega življenja. On mi je Luč. Luč, ki me spremlja v vsakem dnevu mojega življenja in ga razsvetljuje, odločitve, odnose in moje srce, osvetljuje vsa njegova hrepenenja in pričakovanja, daje razumeti, kaj je prav in kaj ne, ločuje svetlobo od teme. Razsvetljuje pot srca, ki jo moram prehoditi in smer, kamor iti. Kaže mi pot vstajenja in veselja. Vanj je položeno moje upanje!

Kako pa razsvetljuje tvoj vsakdan? Kje srečaš Gospoda? Kako ti razsvetljuje pot? Osvetljuje tvoje misli in namene, nagibe srca? Je Luč na tvoji poti?

Srečam ga pri vsaki sv. maši, ko se daruje zame. V vsaki molitvi, ko lahko poslušam Njegovo, Božjo, besedo, zrem Njegovo življenje in svoje v Njem. Se srečam z Njim. Skupaj s sv. spovedjo so to najmočnejši viri Luči za moje življenje – da lahko nenehno sveti Njegova luč v mojem življenju, da me razsvetljuje in razveseljuje, da je prisoten Gospod, Božja ljubezen, ki daje, da sonce upanja, veselja in ljubezni nikoli ne zaide; ki me vodi na pota ljubezni in resnice ter daje živeti kot otrok upanja in veselja, odpuščanja, kot otroci Luči.

Luč mi prihaja tudi po bratih in sestrah, ki jih srečam. Po njihovi daritvi življenja, njihovem življenju za Gospoda, njihovem trpljenju, veri in ljubezni, ki jo imajo drug do drugega. Mnogi prav takrat sporočajo, da v ljubezni ni strahu; pričujejo, da resnična ljubezen prežene strah, da resnična Luč že sveti, da so jo našli in v Njej doživljajo svoj mir, svoje upanje, svoje veselje. Odkrivajo in razumevajo smisel svojega življenja in trpljenja. Si delijo upanje in ljubezen. Pričujejo da »Resnična luč že sveti.« Ni je potrebno iskati drugje.

»Že sveti.« Osvetljuje še takšne stiske in dvome. Daje korakom pravo smer, hrepenenju odgovor in upanju trdno vero in moč. V globine naših dvomov in strahov se je spustil Gospod ter s svojo ljubeznijo prižgal upanje in luč, da se lahko dvignemo v vstajenje skupaj z Njim, dopustimo, da nas po moči Sv. Duha On dvigne v ljubezen. »Usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi. Iz oblasti teme nas je rešil in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.« To je storila Očetova ljubezen do nas – zate in zame in za vsakega, da bi bil deležen ljubezni, življenja in veselja v polnosti, v izobilju.

Kam, v koga polagaš svoje upanje? S kom gradiš načrte za prihodnost? Kam, h komu se zatečeš v stiskah in dvomih? V strahu? V trpljenju? Kakšno rešitev pričakuješ? Kje jo iščeš?

Kristus sveti po Cerkvi, svoji Nevesti, Materi vseh nas. Po rokah duhovnikov prihaja pod podobo Kruha, po njih nam daje spravo in mir, odpuščanje, luč, ki prežene vsako temo. Po njej nas pri krstu sprejema kot Božje otroke ter pri daru birme opogumlja z darom in močjo Sv. Duha. V bolezni in stiski prihaja naproti ter blagoslavlja vsako življenjsko odločitev sklenjeno pred Njim in z Njim. Želi biti Luč na vseh naših osebnih in družinskih, preizkušenih poteh. Kliče nas v eno skupnost Božjih otrok, v kateri živi vera, upanje, ljubezen, v kateri se prejeta ljubezen deli in množi med vse ljudi in Luč posveti do vseh krajev sveta in človeškega srca. Luč Evangelija. Luč Božje besede. Petrov glas.

Kakšen je tvoj odnos do Cerkve?
In do življenja?

Zapomnimo si, zapišimo si v globine srca: »V ljubezni ni strahu – Resnična luč že sveti,« da jo bomo vedeli iskati, ko nas bo strah; kam iti, ko bo padal mrak in se zgrinjala tema … in Gospod bo sprejel našo stisko. »Ta bolezen ni za smrt, ampak da se razodenejo Božja dela« – je rekel Gospod ob Lazarjevi smrti. In tako pravi tudi nad našimi težavami in krizami. Da je prišel, da jih nosi z nami, da nas osvobaja vseh strahov in bremen tega sveta in kot resnična Luč popelje v življenje v polnosti, življenje Božjih otrok, Njegovega kraljestva, kjer so drugačna »merila« od tega sveta, kjer je resnična ljubezen doma in pravo veselje, ki živi in prihaja od Boga, »ker smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas in verujemo vanjo.«

s. Simona Kovačec, SL