Gospod Bog, ko opazujem stvarstvo in človeka v njem, me odkrivanje smisla, skladnosti in lepote v vsem, kar si poklical v bivanje, prevzema in navdušuje. Stvarjenje vzbuja v meni čudenje pred Tvojo modrostjo in hvaležnost za prejeto življenje. Rad bi se Ti odprl in bil v Tvoji bližini. Ne le zaradi sebe, temveč tudi zanje, ki se od Tebe oddaljujejo; za tiste, ki Te morda še ne poznajo in one, ki Te prezirajo.
Zato želim zopet premišljevati o Tvojem prihajanju med nas in s Teboj, ki si Božja Modrost, razmišljati. Po večnem sklepu prihajaš v učlovečeni Besedi, »polni milosti in resnice«, v Sinu Jezusu Kristusu in Odrešeniku ( Jn 1, 18 ). Naznanja Te nad stvarstvom odprto nebo v preprosti belini, v svetlobi in luči. V njej postaja vse jasno, pestro, barvito, prosojno in živo. Vse, kar biva, se med seboj prepoznava, dopolnjuje, povezuje in se k Tebi vzpenja. Tudi meni se daješ osebno in najbolj notranje prepoznati v blagem dotiku Tvoje luči – v obzirnem , jasnem in čutečem klicu. Prepoznavam Te, ko me v svojem usmiljenju dvigaš iz mojih temin. Razodevaš se mi v ljudeh, ki so sprejeli svoj križ in se pri odrešenju sveta pridružujejo Tvoji kalvarijski daritvi. Dotika Tvoje luči ne morem tajiti ob preizkušnjah otrok, žena in mož, ki jim je bilo po človeški krivdi vzeto dostojanstvo, veselje in mir.
V tej svetlobi me prek Tvoje blagovesti modro vodiš k svojemu Srcu. Zato mi na poti s Teboj daješ spoznati in v Tebi videti Tvojega in mojega Očeta. S križa me priteguješ k sebi in mi v daritvi Očetu daješ svojo Mater, da ona postane tudi moja Mati. Čutim se sprejetega v Tvojem prebodenem Srcu. Verujem , da se more v moči Tvojega Svetega Duha moje srce po Tvojem Srcu upodobiti. Kako sicer bi mogel Tvoji sveti volji izročiti svojo voljo in postajati rodovitna mladika?
– – –
Zato Te, Gospod, prosim za dar čuječnosti, ponižnosti in molitve, da se mi ob Tvoji neizmerni dobroti ne zgodi to, kar se je pripetilo prvima staršema. Naj nikoli ne pomislim, da sem ob Tvojih darovih nesrečen, prikrajšan ter zapostavljen, ker si Ti velik, jaz pa majhen in grešen človek. Bodi ob meni v boju zoper skušnjave.
Ne dopusti, da bi se ob spoznanjih, do katerih me vodiš, prevzel in Te ne več slišal.
Naj se Ti ne neham zahvaljevati in Te z dobrimi deli slaviti. Naj ne pozabim, da se je Tvoja ljubezen sklonila k mojima staršema in me poklicala v življenje.
Ohrani me , Gospod, v svojem Srcu , da bi tako mogel s Teboj in ob Tebi tudi jaz postajati dar za druge. Amen.
Lojze Čemažar (akademski slikar, avtor plakata)