»Studencev močnih, čistih sem željan.«
Voda. Studenec vode. Studenec žive vode.
Si le Ti Gospod.
Kako zelo te potrebujemo!
Da od tebe črpamo navdih in moč. Ter pogum.
Pogum, da si dovolimo hrepeneti po vodi, ki nam jo poklanjaš.
Blagoslovljena voda. Lahko jo imamo v vsakem domu.
Priložnost, da se, kadarkoli to potrebujemo, drug drugega blagoslavljamo.
Da se blagoslavljamo kadarkoli. Kot zahvala. Kot prošnja.
Da kličemo nase in na druge Tvoj blagoslov.
In tako zaupamo. Zaupamo, da bo od Tebe prišla pomoč.
Da nas boš vodil po pravi poti in nam naklonil, kar je v Tvojem načrtu za nas.
»Ko išče svojo pot v svet, more življenje tudi preko ovir narasti v slap daritve.«
Otroci so dar. O tem se strinjamo vsi.
Novo življenje. Čisto srce. Nepopisan list. Odsev njegove ljubezni, ki preko dveh prihaja na zemljo.
Vsak dan išče pot v ta naš svet mnogo otrok.
Gospod, kakšno veselje nam preko otrok podarjaš v naša življenja.
Žal pa niso vse zgodbe vesele in pričakovanja polne.
So tudi zgodbe polne strahu, dvomov, stisk, izgub…
Daj, da bodo prav vsi, tisti, ki se veselijo in tisti, ki jočejo, začutili Tvojo ljubezen.
Pomagaj nam, da bomo sočutni do sebe in do drugih.
Se veselili z veselimi in jokali z jokajočimi.
Naj bo dolgo zaželeno ali nenadno presenečeno, vse je dar od Tebe.
Neskončni dar. Dar, ki v svoji biti nosi globoko sporočilo.
Da je Tvoja Ljubezen neskončna in da se razliva prav v vsak košček tega sveta.
Le odpreti je potrebno srce in zajeti iz studenca žive vode.
Z zaupanjem in vero v Neskončno Ljubezen,
mlada zakonca Katja in Jure
Vsakodnevno se srečujemo z množico ponudb in dogodkov, ki se dogajajo okrog nas. Toliko jih je, da včasih težko izberemo, česa vsega bi se v tej naglici lotili. Vsa ta gneča okrog nas moti čas, ki je namenjen zgolj in le družini. Večkrat se kakšni dejavnosti izognemo, da bi se lahko pod okriljem družine umirili. Z možem najraje izbirava dejavnosti, v katerih je na prvem mestu družina. Kjer si vzamemo čas drug za drugega. Ne pa sprehajanje po trgovskih centrih, vseh mogočih zabaviščnih parkih in drugih zabavah, koncertih. Meniva, da otroke ni potrebno animirati na vsakem koraku, da morajo kakšno stvar za odpravljanje dolgčasa domisliti tudi sami. Skupaj se igramo, kolesarimo, gremo na sprehod, skupaj razmišljamo, se pogovarjamo in se udeležujemo tudi kakšnih srečanj. Zdi se nama, da lepi odnos v družini bolje uspeva, če je manj motečih stvari, da ne mislimo neprestano, kje bi še morali biti in da bomo pravi čas. Biti moraš močan, da lahko vztrajaš pri tem, da si želiš drugačnega, umirjenega življenja. V družino povabimo tudi Boga, ko zmolimo, preberemo zgodbe v Ognjišču, namenjene otrokom, prebiramo otroško sveto pismo, se odpravimo k maši. Prosim Boga, da bi znali zajemati iz pravega studenca in delati dobro za in v družini, da bi srečevali družine, ki so podobnega mnenja in da se ne bi počutili tako zelo »staromodne«. Želiva si tudi, da bi znala peljati čolnič naše družine mimo čeri, ki so nastavljene na vsakem koraku. Da bi kot mož in žena ohranjala lep, čist zakonski odnos in bi tako bila vzgled najinim otrokom, ki si bodo nekoč verjetno prav tako ustvarjali družino.
Monika
Ob geslu letošnjega Tedna za življenje se najprej vprašava: kateri je tisti studenec, kjer se odžejava kot mož in žena, oče in mama, brat, sestra, sorodnika, prijatelja in sodelavca? Pogosto iščeva najine studence v službi, v materialnih dobrinah in trenutnem zadovoljstvu, ker hitro želiva nekaj vidnega in otipljivega. A za naju kot kristjana bi moral biti studenec, kjer se lahko resnično odžejava, le eden – pri Gospodu. Čeprav so Gospodova pota skrivnostna, nerazumljiva, so resnična. Morda so skrivnostna, a niso skrita. Morda so nerazumljiva, niso pa nerazumna. Božjo podobo najprej kot zakonca uzreva drug v drugem, kot starša pa seveda tudi v najinih otrocih, ki so bili kot midva ustvarjeni po Njegovi podobi, po Božji podobi (1 Mz 1, 27).
Studenec predstavlja nekaj čistega, svetlega, močnega in skrivnostnega. Predstavlja tisto, kjer se vse začne. Ko smo v naravi, pogosto studenec najprej slišimo, šele nato zagledamo. Kar je skrivnostno, je zanimivo, zato otroke hitro pritegne. Otroška vera je pogosto bolj čista, bistra, jasna, brez strahu kot pri nas, starejših, ki hitro najdemo kakšen izgovor, da bi se izognili studencu in šli mimo po poti, ki smo si jo sami izbrali. Ko sva prinesla najine otroke h krstu, sva jih prinesla k izviru, da bi dobili moč za novo življenje in moč v Gospodu, da bi se odžejali z živo vodo. Gospod nas je poklical po imenu, vsak je dragocen, edinstven, zapisan in poznan v njegovem Srcu, še preden smo bili upodobljeni v materinem telesu (Jer 1, 5).
Naši medsebojni odnosi so zapleteni, vsak dan drugačni in odvisni od preteklih izkušenj. Vsem odnosom pa je skupno, da hrepenijo po podarjenosti in sprejetosti. Življenje nam je bilo podarjeno že v začetku in življenje samo nosi v sebi Stvariteljsko moč. Ko studenec od samega izvira teče preko mnogih skal in drugih ovir, jih očiščuje. Tako se v moči Žive vode čistijo in brusijo tudi naši odnosi. Studenci, ki jih Božja beseda pogosto imenuje »studenci žive vode«, nosijo moč sprejemanja in podarjanja. V tej moči se srce lahko veseli z veselimi, trpi s trpečimi in joče z žalostnimi. Včasih je klic iskanja premočan, da bi ga zmogli slišati tudi celo najbližji. Morda je življenje znova in znova poteptano, da ne vidimo svetlobe, ki vodi k veselju, sreči in prijateljstvu.
Struge naših življenj so prazne in v puščavi, če jih ne napolni živa voda, ki prihaja iz Gospodovih izvirov, iz Njegovega srca. Vsak človek išče vir, ki bi napolnil njegovo izpraznjeno strugo. Čeprav se nam večkrat zgodi, da je sedanjost in prihodnost videti temna, žalostna, v bolečini, se vedno najde svetloba, žarek upanja, kapljica Žive vode, ki zmore odžejati, kadar pademo, da zmoremo hoditi naprej.
Življenje samo je polno skrivnosti, presenečenj in preizkušenj. Dar življenja, ki ga nosimo, zmore neznatno spremeniti v veliko, kapljice združiti v potoke, preizkušnje v izkušnje, ki nas vračajo k Njegovim močnim studencem, kjer najdemo moč, da se zmoremo veseliti življenja. Kako lepo je v dvoje z zakoncem gledati isto Luč, se z Gospodom pogovarjati v molitvi, najti v Njegovi besedi tolažbo in moč. Včasih nam Živo vodo lahko prinese brat ali sestra v Kristusu, tako kot jo je Jezusu ponudila Samarijanka (Jn 4, 10). Ko se sami odžejamo v Njegovem studencu, smo očiščeni, do drugih pa usmiljeni in rahločutni.
Zakonca Miha in Tina