ZA VSE ŠTUDENTE IN DRUGE MLADE TER ZA VSE, KI SE SPRAŠUJEJO KAM…
Kateheza je sestavljena iz dveh delov. Poudarek je na osebnem razmišljanju. Število mladih, ki sodelujejo pri branju, naj izbere voditelj. Tišina je mišljena kot čas za osebno razmišljanje ter prostor za pogovor ob besedilu in vprašanjih.
»DA BO MOJE RAZMIŠLJANJE VREDNO PREJETIH DAROV.«
UVOD kot vstop v razmišljanje
Voditelj: Večkrat v življenju delaš načrte. Načrtuješ svojo prihodnost. Želiš načrtovati nekaj, kar je dobro, plemenito. Svoje veselje. Svojo srečo. Svojo prihodnost. Svojo pot, praviš, da z Gospodom. In kaj, ko se ne zgodi? Ko ne gre po načrtih? Ko se morda celo vse zruši? Vse. Kaj sedaj? To občutje negotovosti. Zbeganost. Vprašanja – Kam gre moja pot? Kam jo naj usmerim? Kje naj dobim moč? – čakajo odgovore.
trenutki tišine
Voditelj: In kaj tedaj, ko gre vse po načrtih? Ko uspeva? Ko si zadovoljen? Celo neke vrste srečen, na zunaj. Vse ti gre po načrtih, ali še celo bolje. A notranje? Se vprašaš, kako si navznoter? Doživljaš, da še kaj manjka? Da morda to še ni vse? Ali je to res vse v življenju, za kar si poklican? Čemu pravzaprav vse to? Zakaj? Zakaj prizadevanje za vse dobro? Lepo? Ali je res prizadevanje za Ljubezen? Ali je res prizadevanje, da bi odkril Božji načrt? Ali je morda le še, sicer tiho in skrito, iskanje samega sebe? Kako bi čim bolj pridobil svoje življenje?
trenutki tišine
Mlad: In kaj tedaj, Gospod, ko sem sam, pred Tabo, in Te iskreno sprašujem, kam? S kom? Kaj je moja pot? Kako veljajo Tvoje besede »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje« zame? Kaj je smisel mojega življenja?
Voditelj: Kaj tedaj, ko bi radi šli naprej, a ne vemo, kako?
Mlad: Kje si, Gospod? Govori… »da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov.«
Predlog za razmišljanje in pogovor ob Božji besedi Lk 14, 25-33
1. DEL: POSTAVITI SVOJE ŽIVLJENJE NA TRDEN TEMELJ GOSPODOVE LJUBEZNI
Voditelj: Prebere ves odlomek Lk 14, 25-33. Mlad: Želim premisliti to Božjo besedo. Odkrivati kaj Tvoja beseda, Gospod, za moje življenje govori? Ker vedno govori…
Voditelj: »Z njim so potovale velike množice.« Mlad: Z Gospodom potujejo mnogi. Mnogi se čutijo pritegnjeni od Gospoda. Tudi jaz. Po eni strani razumem, da mi Gospod s tem govori, da nisem sam, da sem del množice kristjanov; tistih, ki so se odločili, da sledijo Kristusu. Sem del množice Božjih otrok, sem del Cerkve. Hvaležen sem za to. A množica še ne pomeni osebne vere, še ne predstavlja moje poti, ne pomeni moje, osebno, razmišljanje. Sedaj se sprašujem, kaj je moja pot? Želim razumeti, kako si je Gospod zamislil svoj načrt zame? V zaupanju in veri, da, kar je od Gospoda, je vedno pot ljubezni, pot upanja, četudi je drugačna od mojih predstav in načrtov. On ima besedo za moje življenje. Močno besedo za moje življenje.
Voditelj: Koliko se sprašujem o tem? Resnično iščem Gospodov načrt za svoje življenje?
Tišina.
Voditelj: »Obrnil se je in jim rekel: Če kdo pride k meni in daje prednost svojemu očetu in materi, pa ženi, otrokom, bratom in sestram in celo svojemu življenju, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.«
Voditelj: Ta beseda je trda beseda. In trdna. Gospod je jasen. »Če kdo pride k meni in daje prednost … ne more biti moj učenec.« »Ne more,« tudi če hoče. Izprašajmo si vest. Kje sem? V odnosu do Gospoda? Do svojih bližnjih? Koga ljubim bolj v življenju? Sebe ali Njega? Družino ali Njega? Komu, čemu dajem prednost v življenju? Strahu ali zaupanju? Gospodu ali ljudem? Razmišljanju ali čustvom? Svojim načrtom? Razmišljam kot Njegov učenec?
Tišina.
Voditelj: Pomisli, kje vse si v življenju srečal Gospodovo ljubezen. Spomni se je. Spomni se teh trenutkov. Kje vse si srečal Kristusa? Kdaj si doživel ljubezen, čisto in zastonjsko, po Njegovem zgledu?
Tišina.
Voditelj: Ozrem se na križ. V Kristusa. Mlad: V zame razprostrte roke, darovano življenje, prebodeno srce. Gospod se ni umikal nazaj. Hotel me je doseči, v mojem trpljenju, v moji šibkosti, v grehu. Tja, kjer ga najbolj potrebujem, tja, kjer je zame najtežje, kjer boli, je vstopil. Tiho, na križu, je vstopil v moje trpljenje, v moje življenje in mi pokazal pot odrešenja. Uči me ljubiti, odpuščati, prositi odpuščanja. Upati, vztrajati, moliti. Voditelj: Kaj vse je meni in zame storil Gospod?
Tišina.
Voditelj: Zazrem se v Sv. Rešnje Telo, v Evharistijo, Kruh večnega življenja. Mlad: Oprosti, Gospod, ker je še premalo vredno prejemam. Ker še vedno premalo razumem ta veliki Dar, da si ostal med nami, Živi, navzoč pod podobo Kruha; da pri vsaki sv. maši vstopam v skrivnost Evharistije, Tvoje daritve zame. Pod podobo Kruha vstopiš v moje srce. Daruješ se mi, da bi se tudi jaz daroval.
Voditelj: Spomnim se milosti Odpuščanja, ki sem ga tolikokrat prejel. Mlad: Vsaka sv. spoved mi je velik dar, če se tega zavem ali ne. Gospod mi po duhovniku odpušča grehe, izmiva krivdo, daje novo srce, novo priložnost, novo upanje … da bi ljubil.
Mlad: Hvaležni smo, da smo lahko skupaj, da smo skupnost, prijatelji, da smo Cerkev. Voditelj: Kristusovo Telo, Njegova Nevesta. Z Njim in med seboj smo neločljivo povezani. Božji otroci smo.
Mlad: Spomnim se ljudi, njihovih zgledov, tihote in besed, ki so mi pomagale skozi življenje. Po njih mi je govoril Gospod.
Voditelj: Želiš na tej ljubezni postaviti trden temelj svojega življenja?
Mlad: Gospod se sam ponudi, da bo trden temelj mojega življenja. Tako mi bo On v življenju »Pot, Resnica in Življenje«. Moč. Vrata, skozi katera bom odkrival smisel svojega življenja. On želi biti trden temelj mojega življenja, Izvir ljubezni, da jo bom z vsem srcem živel in jo delil očetu in materi, ženi in otrokom, bratom in sestram… in če hoče On, bom vse svoje življenje podaril samo Njemu, ki me bo vodil k bratom in sestram, prijateljem, vsem, ki so v stiski. Vprašanje, odgovor je na meni: Ali rečem da Kristusu, Odrešeniku? Ali ga sprejmem, Njegovo ljubezen, Gospoda, za svojega Učitelja, za trden temelj svojega življenja?
Tišina.
Sklep 1. dela.
2. DEL: VPRAŠANJE ŽIVLJENJSKE ODLOČITVE Voditelj: Pojavi se novo vprašanje. Vprašanje življenjske odločitve. Mlad: Kako odkrivati Gospodov načrt ljubezni zame? Komu Gospod želi, da izročim svoje življenje? Zakoncu? Njemu, Gospodu? Kako naj se pripravim? Kaj pravi Gospod v svoji besedi še naprej?
Voditelj: »Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne sede najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli smejati, češ: ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.«
Mlad: Gospod želi, da razmišljam o svoji prihodnosti. Da sem odgovoren. Da se zavem vseh prejetih darov in njihovega namena. Da prepoznavam v življenju Njegovo roko. Kako me je vodil, kaj mi je do sedaj že govoril.
Voditelj: Naredimo refleksijo svojega življenja.
Mlad: Ali sem morda že zaslutil v življenju kakšno misel, dano od Gospoda, komu bi svoje življenje podaril? Ali mi je govoril po kakšnih znamenjih? Sem ob kakšnih priložnostih začutil globlji mir v svojem življenju, kjer se je umirilo srce? Ali pa me je morda nekaj presenetljivo vznemirilo in si nisem znal razložiti zakaj? Sem v kakšnih razmišljanjih o svoji prihodnosti prepoznal Božjo potrditev?
Voditelj: Ali uspem razlikovati Njegove misli od svojih? Od lastnih želja?
Kako me Gospod najbolj nagovarja? Kje najbolj doživljam Njegovo ljubezen? Kakšen način življenja bi živel? Predvsem življenje v skrbi za druge ljudi ali življenje v skrbi za svojo lastno družino? V ljubezni do moža (žene)? Ali samo v ljubezni do Gospoda?
Tišina.
Voditelj: Vprašanje, ki ga postavlja Božja beseda »Ali ima dovolj, da bo zidavo končal,« je mogoče tudi tvoje. Morda se večkrat vprašaš: »Ali imam dovolj?« Mlad: Dovolj neke gotovosti, da je pot, ki jo razumevam, slutim, res prava. Ali, da bom res našel to, kar iščem, tistega. In ali bo šlo vse dobro naprej? Voditelj: »Ali imam dovolj?« Premisli, kaj misliš, da resnično potrebuješ na poti z Gospodom? Da bi razumel svoje mesto, pot? Da bi se tudi odločil, ko enkrat začneš razumevati odgovor. Kakšne ovire prepoznavaš pri sebi? In kako se jih z Gospodom da premostiti?
Tišina.
Voditelj: »Ali kateri kralj, ki gre na vojsko zopet drugega kralja ne bo prej sedel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? Če ne pošlje, ko je oni še daleč, poslanstvo in se pogaja za mir.«
Voditelj: Prej bo sedel in se posvetoval. Premislil. So odločitve v življenju, ki jih je potrebno dobro premisliti. Odločitve, ki jih je potrebno dobro preveriti. Premoliti. Posvetovati se – z Gospodom – zlasti glede življenjske odločitve. Tudi sedaj. Mlad: Kje sem? Ali iti naprej? Kam me kliče Gospodova ljubezen? So odločitve v življenju, ki jih je potrebno dobro premisliti, da ne bi uperil svojih moči, razmišljanj, darov, življenja nekam, kjer dolgoročno ni poti, kjer se enkrat vse konča. Kjer lahko ostanem ranjen. Razočaran. Sam. Vredno je premisliti svojo pot. Svoje načrte, odločitve. Kam resnično me vodijo? Kakšno prihodnost prinašajo? Kakšen temelj imajo? So Gospodove? Moram kaj spremeniti? Voditelj: Bodimo iskreni. Naj Gospod govori. Umaknimo svoje misli, načrte. Naredimo prostor Gospodovi ljubezni. Vsak dan. Gospod nam jo razodeva. Imamo dar jo razumeti.
SKLEP: »Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«
Voditelj: Naredimo prostor Gospodovi ljubezni. Poslušajmo. Vsak v svojem srcu. Bodimo Gospodovi učenci, učenci ljubezni. Gospod nas je za to poklical. Vsakega osebno. Vsakega po poti, ki mu jo je pripravil osebno, da bo priča Njegove ljubezni.
Mlad: Kako naj živim ta čas, dokler ne razumem poti?
Voditelj: V odprtosti, v poslušanju, v duhu ljubezni, ki jo pričakuješ, za katero se pripravljaš, da se ji ves daruješ. Že danes naj bodo misli, pogovori, prijateljstva, molitev, študij, življenje oblikovani po njej, naj stremijo k njej. V malem lahko živim ljubezen, ki se daruje, »ki vse upa, vse opraviči in nikoli ne mine«. V prijateljstvih, družini, osebni molitvi, povsod, lahko zorim v ljubezni, ki se daruje in v zaupanju, da mi jo Gospod da spoznati.
Pripravila: s. Simona Kovačec, SL