“Da bo moje razmišljanje vredno prejetih darov”
(Mdr 7,15)
Letos je minilo 20 let od velikih darov, ki smo jih kot narod prejeli, v veliki meri tudi po g. nadškofu Alojziju Šuštarju. Ko se namesto veselja, poguma in zavzetega prizadevanja za skupno dobro med ljudmi širi nezadovoljstvo, razočaranje in strah pred prihodnostjo, nas Božja beseda vabi, da si prikličemo v zavest resnico o prejetih osebnih in skupnih darovih in o njihovi veliki dragocenosti. Ta obdarovanost zaznamuje vse naše življenje in ga more vedno znova od znotraj razsvetliti s smislom, napolniti s klicem na pot in z vedrim pogledom v prihodnost, z zaupanjem in z dejavno vero. V svoji daritvi na križu Gospod prenavlja življenje slehernega človeka za nedoumljivo novost in polnost življenja. Usposablja nas za ljubezen, za zidanje skupne hiše.
Povabilo v zavedanje obdarovanosti je tako tudi povabilo v razmišljanje. V tisto razmišljanje, ko človek ob zrenju prejetih darov vedno bolj razumeva, kako ga ti darovi močno presegajo in kako jih nismo nikoli vredni, nas pa prav ti darovi kličejo, da bi tudi mi sami vedno bolj oblikovali svoje mišljenje in ravnanje po logiki daru in bi bili tako čim bolj vredni izkazanega zaupanja. V prizadevanju za takšno razmišljanje lahko vsak človek v odprtosti Svetemu Duhu spoznava, da kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa ga je pripravljen v ljubezni izgubiti in sprejme to pot, ga bo našel – in v njem bo našel mnoge brate, zbrane v ljudstvo življenja.
s. Mirjam Cvelbar, SL