Pismo ženi po splavu

Draga žena,

Poznam brezup tvojega srca, tvoja bolečina je tudi moja bolečina, tudi jaz sem kot ti globoko ranjena po splavu.
S tabo želim podeliti svojo izkušnjo in ti pomagati, da znova zaživiš.
Morda se nikoli v življenju ne bova srečali, a tok najinih misli se mnogokrat ustavi in dotakne otroka, ki sva mu prekinili življenje in mu nisva dali  priložnosti, da bi ugledal luč tega sveta.

Ne bom se ustavljala ob razlogih za to odločitev, vem da so različni, kot se razlikujejo življenjske okoliščine vsake izmed nas. A nekaj nam je vsem ženam skupno. Za  ta korak smo se odločile v neizrekljivi stiski in nemoči tistega trenutka. To je stanje duha: samo duša, ki je v sebi globoko zavržena,  lahko zavrže življenje v sebi.

In potem neznanska žalost in obup, v dolgih nočeh brez spanca se oglasi pekoča vest:«Le zakaj sem to storila?« Oh, ko bi imela še enkrat možnost to popraviti; oh, da mi je dano še enkrat zavrteti čas nazaj; utopična misel, da bi se vsaj v zadnjem trenutku premislila in rekla da življenju. In očitki možu, da mi ni stal ob strani ali me je zapustil, zamera do Boga, ker je dopustil, da sem se tako odločila, ker me ni očuval, …

Draga žena, padli sva, hudo padli, Zlo je bilo močnejše in naju je premagalo, izgubili sva človeško dostojanstvo in se znašli na življenskem dnu, v peklu. Oče zla je dosegel svoje: resnični in končni padec je takrat, ko ne samo da trpiš za posledicami smrtnega greha, ampak izgubiš tudi zaupanje  in nimaš najmanjšega upanja, da bo kdaj bolje. Človek, ki je po svoji krivdi popolnoma odtrgan od Božje ljubezni, morda še veruje, da mu je Bog odpustil, a sam sebi ne more odpustiti.

Poznam stanje, ko je duša žalostna do smrti in ni nikjer utehe, samo grozna bol in zapuščenost (kot pravi postna cerkvena pesem). Tako sem živela vrsto let.
Draga žena,  po milosti Božji  sem srečala  dobre ljudi, ki so mi pomagali. To želim tudi jaz tebi in te popeljati na pot osvoboditve in notranjega ozdravljenja.
To je strma in ozka pot ponižnosti in zaupanja v Božje Usmiljenje, pot, ki nam jo je pokazal naš Gospod Jezus Kristus.

Ne vem če si kristjanka ali ne. Zaupaj pa, da ti lahko pomaga samo  Bog Stvarnik.  Ne išči in odpovej se pomoči bioenergetikov in raznih šarlatanov, ki pravijo: »Jaz te bom pozdravil. Ali pa kličejo na pomoč ne vem kakšne duhovne pomočnike.« Tudi jaz sem jim nasedla, a bolečina in depresija je kljub začetnemu izboljšanju postala še zmeraj hujša in globja.

Verjemi mi: ozdravi te lahko samo Stvarnik, ki te je ustvaril in se nam  je razodel in nam v pomoč poslal poslal svojega Sina Jezusa Kristusa.

Tudi če nisi kristjanka, lahko moliš. Po pomoč se obračaj k Stvarniku, ki je Ljubezen. Ko boš pripravljena in boš sama tako začutila, poišči duhovnika, ki te bo pripravil na krst in prejem drugih zakramentov.

Če pa si že krščena:

  1. Najprej opravi dobro spoved, spovej se greha in obudi kesanje
  2. Otroku daj ime in ga krsti s krstom želja: ….(ime otroka)…, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha
  3. Otroka izroči v Božje roke, to naredi  pri sv. maši:
    • na začetku sv. maše obudi kesanje in prosi otroka (imenuj ga po imenu), naj ti odpusti
    • pri darovanju položi otroka na oltar, daruj ga Bogu
    • po povzdigovanju prosi Jezusa, da sprejme otroka in reci: …(ime otroka)… pojdi k Bogu, izročam te v Božje roke
    • po obhajilu se zahvali Bogu, ker je sprejel otroka

Ne izgubi upanja, bodi vztrajna, saj ko boš stopila na pot spreobrnenja, te bodo nadlegovale mnoge muke;  zlasti je pomembno prekiniti tok negativnih misli. Najprej pomisli, odkod prihajajo te misli, ki te obtožujejo in ti rušijo zaupanje v Božjo Ljubezen. Napada te Tožnik, začetnik zla, ki še posebej sedaj, ko si na poti duhovnega napredovanja, nikakor ne želi, da bi zaupala v Božje Usmiljenje in odpuščanje.

Greh je zapustil na tvoji duši rano in tam kjer smo ranjeni, smo odprti za zlo, ki ima prosto pot do naše duše.
Zato je pomembno, da se z vso voljo obrneš k Jezusu in moliš: Odpovedujem se negativnim mislim, nezaupanju v Tvoje usmiljenje, samopomilovanju, neodpuščanju….. VERUJEM V ODPUŠČANJE GREHOV…. Jezus ti si Gospodar mojega življenja in mojih  misli,…. Jezus prosim napolni me s svojo ljubeznijo, zaupanjem, odpuščanjem, ozdravi me.

Ko je zelo hudo, ko niti moliti ne moreš več, ponižno in iz vsega srca prosi: JEZUS, USMILI SE ME. Tako moli še posebej ob 15. uri, ki je ura Jezusove smrti na križu. Takrat je bilo izlito Usmiljenje na vso zemljo. Zaupanje v Božje Usmiljenje je velik dar, ki sem ga prejela takrat, ko sem človeško gledano  porabila in izrabila  vse moči za samopomoč; takrat sem se namesto na vrv obesila na Božje Usmiljenje.

Zateci se k Jezusu, ki je za nas nedolžen prestal in pozna vse muke zapuščenosti, duševne in telesne bolečine. On te pozna in si neizmerno želi, da prideš k Njemu, žeja ga po tebi; še posebej takrat, ko si najbolj na tleh, ko človeško gledano ne moreš več živeti, takrat si mu najbližja. Sprejmi svoj križ, izroči mu svojo nemoč, bedo, strah, trpljenje, grešnost …., bodi kot majhen otrok, ki v svoji nemoči steguje roke k staršem, ti jih steguj k Jezusu. Odpovej se svoji volji in vstopi v Božjo voljo; v svoji nemoči dovoli, da Bog naredi iz tebe novo stvar, glej na Boga in ne na svojo grešnost. Bodi potrpežljiva in  prizanesljiva do sebe; pri duhovnem boju je tako, da so vzponi in padci, pomembno pa je, da ne obležiš na tleh ampak vstaneš in greš naprej. Sama se včasih mučim v kakšni preizkušnji dolge mesece, potem pa, ko najmanj pričakujem, pride razsvetljenje in pomoč.

Prosi Jezusa, da te sprejme v svoje Presveto Srce, tam si varna in ljubljena, puščice zla te ne dosežejo.

Beri sveto pismo, še posebej evangelije; kot njegovi učenci glej Jezusa in poslušaj, kaj v tistem trenutku govori prav tebi; skrbno prebiraj posebno Lukov in Janezov evangelij. Besedo ali stavek, ki te nagovori, skrbno shrani v svojem srcu in ga večkrat ponovi.

Obudi molitev ljubezni: Jaz sem Božji otrok, mene Bog ljubi, v Božjem naročju sem varna in ljubljena,…

Če si po splavu rodila še kakšnega otroka, je ta otrok tudi na nek način ranjen; zanj še posebej z ljubeznijo moli to molitev: Dragi otrok (po imenu), ti si dar Božji, Bog te nam je daroval; Jezus, prosim, pozdravi vse rane, ki sem jih povzročila temu otroku; otrok, prosim, odpusti mi, Bog te ljubi in te ne bo nikoli zapustil in tudi jaz te ljubim in te ne bom nikoli zapustila.

Hodi redno k sv. maši in k sv. spovedi (in zelo je pomembno, da se tudi mož spove!!!), poišči dobrega duhovnika in ga prosi za molitev in duhovno vodstvo.

Če je depresija prehuda in ne moreš moliti, obišči psihiatra in ga prosi za pomoč. Takrat so prizadeti tvoji možgani in potrebuješ zdravila. Zaradi tega ne izgubi zaupanja v Božjo pomoč; zdravniki in zdravila so od Boga, zahvali se za njih in ko boš duhovno spet močna, moli naprej.

Svoj padec sprejmi kot izziv, to neizmerno trpljenje te je omehčalo in te osvobodilo napuha, obsojanja, farizejstva,… Tvoje srce bo ostalo nekoliko ranjeno vse življenje in tako je tudi prav, a verjemi mi – lahko boš živela; naj iz te rane kot iz Jezusove pritečeta ljubezen in usmiljenje do bližnjih in pomoči potrebnih.

Zahvaljuj se za to, vrnjeno ti je dostojanstvo,  stopi na pot ponižnosti in svetosti.

Zateci se v varstvo Nebeške Matere Božje, ki je tudi naša največja priprošnjica pri Bogu.

Daruj miloščino in opravljaj dobra dela. Romaj na svete kraje, slavi Boga in se mu zahvaljuj za čudovito stvarstvo ter naravo in za vse drobne radosti v življenju.

Velikokrat sem bila žalostna, ko sem razmišljala, koliko ljubezni podarim svojim otrokom, temu otroku pa je ne morem nič podariti. V molitvi rožnega venca sem nekega dne dobila odgovor: «DOKLER SI NA ZEMLJI, NI PREPOZNO! Vso ljubezen, ki jo boš tu na zemlji darovala ubogim, še posebej otrokom, boš prinesla v večnosti  pred svojega otroka!« Hvala, ljubi Jezus in Marija.

Bodi pozorna na ljudi in dogodke v svojem življenju, Bog nam velikokrat govori po znamenjih. S tabo, draga žena želim podeliti tak dogodek. Od neke dobre gospe sem slišala, da je v tujini možno plačevati  šolnino za revne fante, ki študirajo teologijo in so v bogoslovju ter se pripravljajo na duhovniški poklic. Z možem sva si to zelo želela. Prišlo pa je do komplikacij pri urejanju formalnih in administrativnih poslov: nikakor nisva dobila pravega naslova, pošta je bila poslana drugam,… to je trajalo že približno tri mesece in z možem sva že obupala nad zadevo. Končno sva dobila pravi transakcijski račun, plačala šolnino in na dan najine obletnice poroke dobila čudovito pismo: bogoslovec, ki sva mu plačala šolnino, se nama je lepo zahvalil za pomoč in se predstavil: ime mu je Dominik Savio. Najino srce je preplavilo neizmerno veselje. S tem imenom sva v krstu želja krstila svojega otroka! Hvala Božjemu Usmiljenju za to čudovito znamenje!

Draga žena, s tabo sem prehodila svojo pot, zame so molili dobri ljudje in tudi jaz vsak dan molim zate. Sprejmi svoj križ in naj te spremljata milost in mir našega Gospoda Jezusa Kristusa in varstvo naše Nebeške Matere Marije.

Eva

Share This