Razmišljanje ob plakatu

Kako pomirjujoče, blagodejno in razveseljujoče delujejo v teh negotovih časih besede Dobrega pastirja, »prišel sem, da bi imeli življenje« (Jn 10, 10)! Ne le slutimo, temveč moremo v sebi občutiti njihovo odrešujočo, tolažečo in pomirjujočo moč. Ob branju ter premišljevanju evangeljskega odlomka,sredi katerega so zapisane izbrane besede letošnjega Tedna za življenje, se nam odkriva stanje duha, naš čas in ta svet, kakor tudi nezavidljivo stanje, v katerem smo, položaj družbe in posameznika v njej.

Predvsem človeka, ki je ranjen in utrujen, ki se čuti notranje praznega in opeharjenega. Pri tem pa ne gre le za nekaj ljudi, boleha namreč množica. Mednjo lahko ali morda sodimo tudi mi sami, vsakdo med nami.

Besede o resničnem Pastirju in pastirjih, ki to niso, nam izprašujejo vest. Odpirajo nam pogled vase ter odkrivajo, komu smo zaupali in za kom smo šli. Koga smo izbrali za sogovornika in resničnega prijatelja. In kdo je, ko je opravil svoje, od nas tiho in neopazno odhajal. Odšel kot lažnik, tat in prevarant. Pa tudi, ob kom se je naše življenje krepilo in ob kom praznilo. Kaj ga je razveseljevalo in kaj žalostilo.

Ko je sv. Avguštin pisal razlago odlomka iz Janezovega evangelija o Dobrem pastirju, je Jezusove nasprotnike, zlasti farizeje, pronicljivo označil kot tatove in krive preroke: »Kako so si lastili luč, ko so besneli zoper dan?«

Presenetljivo blizu sta si čas Jezusovega oznanjevanja na zemlji in dnevi njegovega skrivnostnega Telesa, dnevi svete Cerkve danes. Čas Jezusovih učencev in dnevi sedanjega kristjana, naših družin in skupnosti. Nesprejemanje Jezusa kot luči, ki je prišla na svet, in delovanje temnih sil v današnjem svetu zoper življenje in dela luči.

Ko nam Jezus daje svoje življenje, Božje življenje, odpira našega duha, razum in srce, za sprejemanje slehernega človeškega bitja. Vabi nas, da življenje hvaležno sprejmemo in ga varujemo. Kajti dar človeškega življenja presega vse ravni odločanja in načrtovanja, naša hotenja in pričakovanja.

Zato moramo in moremo z okrepljeno vero ter s še večjim zaupanjem sprejeti darovano življenje Dobrega pastirja in Odrešenika Jezusa Kristusa za naše življenje ter varno, gotovo in lepo bivanje na njegovem pašniku, na njegovi zemlji. Le v Odrešenikovem zavetju so nam v polni meri dani darovi, ki pomenijo njega samega. Beseda in Kruh življenja ter življenje v njem in z njim, ki je izpolnjeno v resnični svobodi, odprtosti in miru Božjega otroštva.

Odprimo se Gospodu, ko gre za naše spreobrnjenje in življenje. Prosimo ga, da nam zaupanje in ljubezen, če smo ju izgubili, oboje povrne. Sami pa v veselju sodelujmo z njegovo milostjo.

Lojze Čemažar akad. slikar