Razmišljanja

“Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.”(Mt 10, 8)

Globine vsakega človeškega bitja so zaznamovane z resničnostjo daru, z zastonjskostjo prejetega življenja in ljubezni. Vsak človek biva, živi po daru Boga, ki vsakega iz ljubezni ustvarja in iz ljubezni vsak trenutek vzdržuje v bivanju, ga kliče po imenu in ga vabi na njemu namenjeno pot. Ta ljubezen je kot kruh – neobhodna je za življenje, obenem pa za nas mnogokrat kakor samoumevna; ali pa kakor zakrita. In vendar je vsakdo od nas, vsak človek, na različne načine vsak dan deležen kruha Božje ljubezni. Najbolj skrivnostno in obenem najbolj dokončno smo ga vsi deležni v daritvi Božjega Sina, ki je sam sebe dal za nas in nas ob tem še danes kliče, vzgaja in hrani za to pot: da bi zaživeli kot dar iz daru. To je pot na goro; in je pot v globine srca, v globine bolečin in stisk; je pot razlomitve kruha in življenja skupaj z drugim in za drugega. Je pot, ki vodi v veselje.

s. mag. Mirjam Cvelbar, dr. med

Posredovati bogastvo zastonjskosti

Intervju s profesorico Mario Luiso Di Pietro, gostjo Tedna za življenje 2007

1. Profesorica Di Pietro, prihajate v Slovenijo iz Rima kot zdravnica, raziskovalka, strokovnjakinja za bioetiko in za študij družine, a tudi kot poročena žena in mati. Dobrodošli! Nam lahko rečete nekaj o tem, kako se v vašem življenju združujejo vse te razsežnosti?

Tako, da živim v različnih obveznostih, katerim ni videti konca, in se vedno znova postavljam pod vprašaj, da bi teorijo združevala s prakso. Družina pa ima vendarle prednost in okrog nje se vrtijo delovne obveznosti, študij in urniki.

2. Prihajate iz dežele, kjer je veliko razprav o krizi družine. V Sloveniji je teh razprav manj, kriza pa je podobna. Kako vidite položaj družine v Italiji in v Evropi, glede na vaš opravljeni študij na področju znanosti o zakonu in družini na Inštitutu Janeza Pavla II. v Rimu in glede na vaše sedanje poučevanje bioetike in družinske znanosti na tem inštitutu?

Družina doživlja čas velikih težav glede svojih združevalnih in vzgojnih sposobnosti; vendar je hkrati prisotna zavest o pomembnosti družine, ki je utemeljena v zakonski zvezi. Ta zavest je bila v Italiji izpričana, ko smo imeli Dan družine in se je na trgu Sv. Janeza zbralo skoraj milijon in pol ljudi. To je bila neverjetna izkušnja, ki je bila jasen klic o ‘potrebnosti’ družine in o ‘potrebah’ družine: da bi država družino bolj podprla z različnimi ukrepi; da bi imeli otroci zagotovljeno prihodnost; da bi izpričali drugačno Italijo, kakor jo stigmatizirano prikazujejo javni mediji; da bi se čutili del celote v naporu pa tudi v velikem veselju.

3. Prihodnost družine in človeštva je tesno povezana z mladimi. Vi se kot zdravnica, specialistka endokrinologije in sodne medicine, kot strokovnjakinja in profesorica bioetike veliko posvečate vzgoji mladih: vzgoji za zdravje, vzgoji za preventivo tveganjih vedenj, vzgoji za prepoznanje lastne identitete. O tem ste napisali tudi več knjig. Kako se je začela ta vaša dejavnost za mlade in kakšen je vaš pristop k njim in k njihovim vzgojiteljem?

Zanimanje za svet mladih, posebej za svet mladostnikov, se je začelo skoraj po naključju. Msgr. Elio Sgreccia, s katerim sem študirala in s katerim skupaj delam na področju bioetike, mi je pred kakimi dvajsetimi leti zaupal pripravo predavanja o tveganih vedenjih v času odraščanja. Tako se je začelo razvijati moje zanimanje za to obdobje življenja, ki kljub teku let in spremembam družbenega okolja nosi v sebi vedno enake dinamike. Seveda je zame kot mamo “tvegano” raziskovati to področje. Moja še ne 16-letna mlajša hči mi, kadar se pritožujem ali se jezim nanjo, reče: “Jaz sem mladostnica, ti veš, kako je odraščanje zapleteno, torej se ne pritožuj!”

4. Česa danes mladi najbolj potrebujejo, da bi lahko odkrivali in razvijali bogastvo, ki ga nosijo v sebi, ter ga preoblikovali v dar za druge, po Gospodovi besedi: “Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte”, kar je geslo letošnjega Tedna za življenje?

Mislim, da danes manjka odraslih, ki bi bili sposobni pričevati in posredovati lepoto življenja in bogastvo zastonjskosti. Od kod naj mladi dobijo zgled?

5. Ste tudi profesorica bioetike na Katoliški univerzi Sacro Cuore v Rimu, kjer poučujete študente medicine. Nam lahko predstavite predmet bioetike, ki pri nas ni poznan, saj imajo bioetične vsebine v visokošolskem študiju v Sloveniji le malo prostora in to le v okviru drugih predmetov?

V Italiji se vsaka univerza lahko sama odloči, ali bo v svoje programe vključila predmet bioetike. Na naši Medicinski fakulteti je poučevanje bioetike vključeno v prva dva letnika dodiplomskega študija in v programe zdravniških specializacij; vključeno je tudi v višješolske zdravstvene programe. Število ur in obravnavane vsebine so v posameznih programih različni, predstavljajo pa za mlade pomemben prostor povezovanja tehničnih podatkov in svoje osebne izkušnje.

6. Današnja medicina nosi v sebi veliko protislovij, predvsem na področju t.i. “reprodukcije”, kjer je prisotna “medicina želja” in kjer je življenje umetno ustvarjano, selekcionirano, preprečevano in uničevano. Kot raziskovalka se zanimate za mnoge probleme s tega področja in objavili ste več poglobljenih raziskav v reviji Medicina in morala: o abortivnosti kontracepcijskih tablet, o mehanizmih delovanja tablet za “dan potem”, o obravnavi izvenmaternične nosečnosti, o diagnostičnih postopkih pri moški neplodnosti. Je iz teh raziskav vzniknilo tudi vaše zanimanje za ugovor vesti?

Z Marino Casini in Carlom Casini (predsednikom italijanskega Gibanja za življenje) smo izdali knjigo o ugovoru vesti in zdaj pripravljamo neke vrste priročnik za zdravstvene delavce, kjer predstavljamo številne primere in prikazujemo možnosti za uveljavitev svoje pravice neizvajanja etico nesprejemljivih dejanj in nesodelovanja pri njih. Zanimanje za to področje pa so v meni prebudili sami zdravstveni delavci: obup tistega, ki noče delovati proti življenju, ne more in ne sme ostati brez odgovora.

7. Civilna družba v Italiji je zelo dejavna na področju bioetičnih in biopravnih vprašanj. Vi ste predsednica italijanskega združenja Znanost in življenje (Scienza e Vita), ki je nastalo ob podobni situaciji, kakršno smo doživeli tudi v Sloveniji: ob referendumu o liberalizaciji zakona o umetni oploditvi. Kako je prišlo do nastanka združenja in kakšno vlogo ima zdaj?

Odbor Znanost in življenje je nastal februarja 2005 in je z več kot 300 lokalnimi odbori vodil borbo proti referendumu, ki naj bi spremenil leta 2004 sprejeti zakon o t.i. “medicinsko asistirani prokreaciji”. Decembra 2005 so člani odbora za obrambo tega zakona ustanovili združenje Znanost in življenje, ki danes vključuje 80 lokalnih združenj. Namen njihovega delovanja je bil in je še vedno poglobljena obravnava vprašanj, ki so povezana s posledicami znanosti in tehnike za človeško življenje. O teh vprašanjih je potrebno soočati stališča v preseganju ideoloških nasprotij in nadaljevati delo senzibiliziranja, informiranja in formiranja drugih.

8. V Italiji se je lani zgodil “primer Welby”, ko je kronični bolnik javno zahteval izklopitev respiratorja in s tem evtanazijo. Zdaj potekajo pri vas razprave o predlogih zakona glede “biološke oporoke”. Gre za odločitve o koncu življenja. Kakšna je usmeritev zakonskih predlogov in kakšno je stališče vašega združenja, kakor ga je mogoče na kratko predstaviti kljub zapletenosti teh vprašanj?

Priče smo družbeni razpravi o vprašanjih v zvezi s koncem življenja in ta razprava močno potiska javno mnenje v smer evtanazije, tudi preko predvidene uporabe “biološke oporoke”. Stališče Znanosti in življenja lahko strnemo v slogan informativne kampanje, ki smo jo izvajali od oktobra do decembra 2006: “Niti terapevtska zagrizenost niti evtanazija”. Prizadevali smo si za naslednje: informiranje ljudi – pravilno in jasno – o pomenu izrazov in pojavov, kot so “paliativno zdravljenje”, “terapevtska zagrizenost” in “evtanazija”, o katerih teče razprava; spodbujanje kulture, ki omogoča odstranjevanje psiholoških in družbenih vzrokov, zaradi katerih bi bolnik videl v smrti edino rešitev; nasprotovanje tendenci oz. miselnosti, da je možno posredno ali neposredno povzročiti smrt zaradi človekove prizadetosti: poistovetenje prizadetosti z “življenjem, ki ni vredno življenja” je potrebno zavračati kot necivilizirano in kot nasprotno spoštovanju človekovih pravic. Končno je bil naš namen tudi sproženje družbenih ukrepov, s katerimi bi bolnim olajšali dostop do paliativnega, še posebej protibolečinskega zdravljenja, ter v to zdravljenje bolj pritegnili zdravnike.

9. Še drugo, zelo pereče vprašanje, ki vas zanima, so raziskave na matičnih celicah. Slišali smo, da je propadlo veliko privatno podjetje Embryonic Stem Cell International, ustanovljeno leta 2000 z namenom, da postane vodilno svetovno podjetje na področju tehnologije zarodkovnih matičnih celic. Podjetje je izgubilo finančne vire, ker je po izjavi vlagateljev “verjetnost, da bi v kratkem času dobili proizvode za klinično uporabo, postala tako majhna, da je skoraj izginila”. Mislite, da bodo tudi drugi priznali propad teh raziskav in hkrati perspektivo, ki se odpira (z že več kot 500 objavljenimi kliničnimi raziskavami s pozitivnim izidom) na področju klinične uporabe odraslih matičnih celic?

Nedavno dovoljenje za ustvarjanje človeško-živalskih citoplazmatskih hibridov (pri katerih uporabijo jedro iz človeške celice in citoplazmo iz kravjih jajčnih celic), ki ga je izdala britanska Oblast za človeško oplojevanje in embriologijo (HFEA), je spet zamajalo to naše upanje, da bodo ljudje priznali svoje meje in poraze. Kljub temu si močno želim, da bi bil razum pri znanstvenikih na koncu močnejši od drugega, tudi močnejši od ekonomskih interesov, in da se človeku ne bi bilo treba preveč sramovati svojega “prometejskega napuha”.

10. Kakšno je sporočilo, ki vam je najbolj pri srcu in ga želite posredovati drugim?

Čutiti moramo, da je prizadevanje za obrambo človeškega življenja moralna dolžnost, ki jo moramo uresničevati ne le kot informiranje in formiranje ljudi, ampak tudi kot konkretno podporo tistim, ki so v določenih okoliščinah življenja bolj ranljivi.

Pripravila s. mag. Mirjam Cvelbar, dr.med.

“Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.”(Mt 10, 8)

Zadrega je res velika. Kako najti prave razloge in na trdno skalo postaviti priporočilo zastonj dajajte, saj vendar ves svet hiti stran od nespodobnosti tovrstnih razmišljanj in iskanj? Se je sploh mogoče izogniti življenju, ki svojo moč črpa zgolj iz razsežnosti vzorca ‘daj – dam’? Past, ki nas popelje v lahkomiselno sprejemanje tega načela, je nastavljena, a vendar njeni arhitekti nikoli ne bodo zmogli ujeti srca, tistega žlahtnega srca, ki v kreposti in modrosti, prav nič utrujeno, tako živo in moderno, vedno znova postavlja stvari na pravo mesto.

Poslani smo na čudovito zemljo, v središče gibanja in vrtenja, med preproste in uboge, med velike in učene, da bi gradili in ustvarjali v vrenju raznolikosti, v hrepenenju po sreči in bližini, v šumenju med svitom in večerom. Prav vse, kar potrebujemo, nam je bilo podarjeno. Naše življenje ni sad mešetarjenja ustanov in modernih ideoloških vedeževalcev. Skupaj z njim prejemamo semena naših dejanj in pota naših misli. V dar smo prejeli svetlobo, da bi se po nas podeseterila. Zdaj se nahajamo pred odgovornostjo, ki jo nosimo kot upravniki tega največjega premoženja. To je preizkušnja zastonjskosti.

Najprej: ne zavrzimo talentov.
Že od rane mladosti poskušamo ugotoviti posebne, izjemne in izstopajoče lastnosti otrok. Kasneje tudi oni sami prečistijo svoja hotenja in jih usklajujejo s svojimi sposobnostmi. Talenti niso bili naročeni, v našo osebno popotno torbo so bili položeni kot kruh. Talenti so vsem nam navdih, so podpora omahujočim in svetloba iščočim. Na svet legajo kot skala zastonjskosti. Po njih namreč lahko dajemo, kar smo prejeli.

Potem: več kot ste pričakovali.
Rezultate opravljenega dela pogosto merimo. Na tej osnovi se v svoji racionalnosti opredeljujemo do stvari in pojavov. V želji po napredovanju na vseh področjih življenja postaja kvaliteta vodilo današnjega časa. Pričakovanja okolja in nas samih so velika. Razmislek, kje tu najti priporočilo zastonj dajajte, nas spotakne ob merico, preko katere naj se čez rob pričakovanj zlijeta naše delo in naša misel. Več naj bo, kot so od nas pričakovali, več veselja, več korakov, več rok, več ljubezni… Skala zastonjskosti.

Nekoč: spominjali se jih boste po njih delih.
Raznovrstne transakcije bodo prešle in na računu bo resnično ostal le prečiščen pridelek dobrih stvari, ki smo jih sejali. Za najlepše pesmi, za najžlahtnejša dela srca in razuma na tem svetu ni povračila. Številni drobni, vsakdanji, a prav tako dragoceni zidaki dobrega bodo postavljeni na oltar našega življenja. To so razlogi za notranje veselje. Koraki, ki jih usmerimo stran od povprečja, dvigujejo vrednost in temperaturo našemu bivanju.

Zastonj ste prejeli…

Ko se bo prah s čevljev otresel, bodo gredice ob prehojeni poti sporočale, da je tod blizu hodil svetnik.

Mitja Cerovšek